KONTAKT
  • Kje smo:
    Ljubljanska 26, Kočevje
    (v pritličju)  >>>
  • Kdaj:
    torek in četrtek od 17:00 do 19:00 s predhodno tel.prijavo obiska ali po dogovoru
  • Telefon za prijavo:
    01 89 38 228(vložišče občine)
    031 722 901 (M.Piršič)
    041 681 669 (V.Bizjak)
  • e-pošta
  • Spletna prijava
KDO NAS FINANCIRA
TEME SVETOVANJA
  • Ogrevanje
  • Energetska sanacija stavb
  • Energetska zasnova novogradenj in skoraj-nič energijskih hiš
  • Obnovljivi viri energije
  • Mobilnost
  • Varčevanje energije
  • Možnosti pridobitve nepovratnih sredstev ter ugodnih kreditov
  • >>>>>>
ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE

VLAGA V ZIDOVIH IN NJENE POSLEDICE


Vsebina:

1. Splošno o problemu vlage v zidovih

2. Najpogostejši vzroki za vlažne zidove

3. Odpravljnje težav z vlago

3.1 Vlaga iz prostorov, ki kondenzira na notranji površini zidov ali v samih zidovih

3.2. Vlaga, ki prehaja iz tal

3.3 Zamakanje določenih delov objekta

4. Dodatno

(članek objavljen: februar 2002)


1. Splošno o problemu vlage v zidovih

S problemom vlažnih zidov se lahko srečamo tako v starih kot tudi novih objektih. V obeh primerih so posledica vlažnih zidov slabši bivalni pogoji ter v nekaterih primerih celo pojav plesni. Povečana vlaga v bivalnih prostorih pospešuje revmatična obolenja, plesen pa lahko povroči celo hujše alergije.

Poleg samih zdravstveno higienskih problemov so posledice vlage v zidovih lahko še estetske narave, saj lahko nastajajo vlažni in solni madeži, ob daljšem obdobju navlaževanja pa lahko vpliva tudi na zmanjšanje nosilnosti konstrukcij. Tako se lahko pojavi razpadanje opečnih zidov, rjavenje armature v armiranobetonskih konstrukcijah ter gnitje in trohnenje lesenih delov.

Poleg navedenih posledic je velikokrat spregledan vpliv vlage na poslabšano izolativnost navlaženih konstrukcij, kar vpliva na večjo porabo energije za ogrevanje objekta.

 

2. Najpogostejši vzroki za vlažne zidove

Vzrokov za vlago v zidovih je lahko več in sicer:

  • vlaga iz prostorov, ki kondenzira na notranji površini zidov ali v samih zidovih
  • vlaga, ki prehaja iz tal
  • zamakanje določenih delov objekta (strehe, slabi odkapniki na okenskih policah in balkonih, puščajoče cevi, itd.)

 

3. Odpravljnje težav z vlago

Sanacija vlažnih zidov je kar kompleksen problem, ki se ga pogosto lotevamo prepovršno. Tako ni dovolj zgolj plesnivo površino prebarvati s premazi proti plesni, saj ta slej, ko prej tega spet prebije. Daljnoročnejša rešitev je odkrivanje in odstranjevanje vzrokov vlažnosti zidov, katerih posledica je tudi pojav plesni.

 

3.1 Vlaga iz prostorov, ki kondenzira na notranji površini zidov ali v samih zidovih

Vzroki za kondenziranje na notranji površini obodnih zidov ali v obodnih zidovih so lahko konstrukcijske narave ali posledica napačnih bivalnih navad.

Pogoj za pojav kondenzacije so kombinacija prevelike vlažnosti zraka v prostorih ter hladne površine notranjih zidov.

Pravilna relativna vlažnost prostorov je tudi sicer eden od važnejših dejavnikov za ugodne bivalne razmere v prostoru. Priporoča se, da je ta od 40 do 55 %. Prevelika relativna vlažnost prostora pa poleg vpliva na slabše počutje stanovalcev, vpliva tudi na povečan prehod vodne pare iz prostorov v zunanjost. Lastnost vodne pare je namreč, da vedno potuje iz mest z večjim zasičenjem proti mestom z manjšim zasičenjem. Ker vlaga pri prehodu skozi obodne konstrukcije naleti na hladnejši zid se ta, v kolikor je temperatura zidu pod določeno mejo, kondenzira na površini tega ali pa v njegovi notranjosti. Ta pojav je podoben bolj poznanemu pojavu rosenja hladnih šip v kontaktu z vlažnim toplim zrakom.

Prevelika vlažnost prostorov je lahko posledica nezadostnega prezračevanja in pa tudi neustreznih bivalnih navad. Na ustrezen odvod vlažnega zraka je potrebno biti posebej pozoren v prostorih kjer nastaja še dodatna vlaga. Taka prostora sta na primer kuhinja in kopalnica. Prav tako se je potrebno zavedati, da dodatno vlago v prostor oddaja npr. sušenje perila, več rastlin v prostoru in pa seveda tudi večje število oseb v prostoru. Ena oseba namreč odda v eni uri tudi od 20 do 60 g vlage.

Rešitev povečane vlažnosti je v zadostnem prezračevanju tako skozi okna kot tudi s posebnimi prisilnimi odvodi (kuhinjska napa, prisilna ventilacija v kopalnici, itd.). Pozoren je potrebno biti tudi, da ob povezanih prostorih vlažen topel zrak iz kuhinje in kopalnice ne uhaja v druge manj ogrevane prostore (npr. spalnico).

Prenizke površinske temperature zidov so lahko posledica nezadostnega ali neprimernega ogrevanja prostorov, lahko pa so pogojeni tudi z napačno sestavo konstrukcij zaradi česar se pojavljajo tako imenovani toplotni mostovi. Toplotni most namreč imenujemo tisti del obodne konstrukcije objekta, ki ima v primerjavi z ostalim delom konstrukcije znatno večjo toplotno prehodnost ter je zaradi tega temperatura notranjega zidu na tem mestu manjša.

Taki toplotni mostovi se lahko pojavijo na mestih betonskih plošč in vezi, balkonske plošče, na mestih neizoliranih okenskih špalet, na mestu kjer se stikajo obodni in notranji predelni zidovi, itd. Posebej je zanimivo, da so problemi toplotnih mostov še bolj izraziti pri sicer dobro izoliranih objektih, saj je pri teh še večja razlika med izolirano obodno konstrukcijo ter mestom toplotnega mostu.

Nižje temperature notranjih prostorov se pojavljajo zaradi slabšega kroženja zraka tudi v vogalih ter za pohištvom postavljenem preblizu zunanjega zidu.

 

3.2. Vlaga, ki prehaja iz tal

Predvsem pri starejših objektih se srečamo s problemov vlage, ki prehaja v zidove iz tal. Taki objekti so namreč največkrat brez horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Tako ob vkopanih kleteh vlaga direktno prehaja v zidove, pri nevkopanih objektih pa se vlaga iz tal dviga s kapilarnim dvigom po zidovih.

Kot smo že v uvodu povedali, so posledice take vlažnosti poleg zdravstvene in estetske vprašljivosti, še zmanjšanje nosilnosti konstrukcij in s tem celotnega objekta.

Zato se pri adaptaciji starejših objektov srečamo tudi s problemom odprave vlažnih kletnih oz. pritličnih zidov. Zaradi sorazmerno kompliciranosti odprave vzroka take vlažnosti obstaja več postopkov s katerim se lahko lotimo problema. Tako so se uveljavili:

  • izvedba fizične bariere z žaganjem zidov in vgradnjo hidroizolacije

Zid se po delih spodkoplje in hidroizolira. Postopek je učinkovit, vendar tudi precej drag ter včasih kostrukcijsko vprašljiv.

  • izvedba kemijske bariere z injektiranjem ustreznih materialov v zid

V zid se na določenih razdaljah zvrtajo luknje ter v njih vbrizga posebna zmes materialov, ki tvori nepropusten sloj in onemogoči kapilarni dvig vlagi.

  • notranja hidroizolacija vlažnih kletnih zidov

Celotna notranja površina kleti se hidroizolira.

  • Elektroosmoza

S posebnimi elektronskimi napravami se v določeni spodnji plasti zidu ustvari določeno elekromagnetno polje, ki prepreči kapilarni dvig ter hkrati tudi izsuši vlažni zid.

 

3.3 Zamakanje določenih delov objekta (strehe, slabi odkapniki na okenskih policah in balkonih, puščajoče cevi, itd.)

Pogostokrat spregledana je možnost, da je vzrok za vlažne zid ali drugo konstrukcijo zamakanje ali kakšen drug nepredviden vdor vode v konstrukcijo (npr. preperela ali počena kanalizacijska cev, itd.). Zaradi tega je pri iskanju vzrokov za vlažnost zidov dobro biti pozoren tudi na čas kdaj se ta pojavlja (npr. ob večjih nalivih, itd.)


4. Dodatno

Več informacij lahko dobite še:

ali v Energetsko svetovalni pisarni Kočevje, kjer dobite tudi več informacij o zgornji in drugih temah povezanih z učinkovito rabe energije.

Energetsko svetovalno pisarne so tudi po drugih večjih krajih po Sloveniji.

 

Pripravil:
Marko Piršič, energetski svetovalec v ESP Kočevje

AKTUALNI RAZPISI
NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA

Subvencioniranje okoljskih naložb prebivalstva
Subvencioniranje okoljskih naložb gospodarstva
Subvencioniranje okoljskih naložb javnega sektorja
KREDITI EKO SKLADA

Kreditiranje okoljskih naložb prebivalstva
Kreditiranje okoljskih naložb gospodarstva
Kreditiranje okoljskih naložb javnega sektorja
NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE OBČINE KOČEVJE

Nepovratna finančna sredstva za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v mestu in okolici mesta Kočevje v letu 2022
PRIMERI DOBRE PRAKSE
Prispevek ESP Kočevje na TV Kočevje o mali kurilni napravi na lesne sekance
Primeri dobre prakse v TV oddaji "Ambienti"
Dnevi odprtih vrat pasivnih hiš - z možnostjo ogleda
KAJ DELAMO

    Dvakrat tedensko nudimo občanom brezplačen pogovor in nasvet v vezi s posegi na objektih, ki lahko zmanjšajo rabo energije

    Organiziramo razstave in druge prireditve

    Posredujemo informacije glede pridobitve subvencij za ukrepe na objektih s katerimi se zmanjša raba energije

KAJ SMO ŽE NAREDILI

    Pisarna je odprta v decembru 1997.

    V   več kot dvajsetih letih delovanja smo svetovali čez 2000 gospodinjstvom.

    Organizirali več razstav in predavanj.

    Organizirali smo že več skupin, ki so si po principu samogradnje izdelale sprejemnike sončne energije.


  © Energetsko svetovalna pisarna Kočevje    | Kontakt |  Admin |